Marsikdo sestavi oporoko sam, prepričan, da je pomembna le jasno izražena volja. V praksi pa slovensko pravo za veljavnost oporoke zahteva tudi upoštevanje določene oblike, in prav formalne napake so razlog, da sodišče kasneje oporoko razglasi za neveljavno.
Lastnoročna oporoka brez lastnoročnega podpisa ali datuma
Lastnoročna oporoka mora biti v celoti napisana in podpisana z lastno roko zapustnika ter opremljena z datumom nastanka. Oporoka, natipkana na računalniku in zgolj podpisana na roko, ne izpolnjuje pogojev za lastnoročno oporoko.
Nejasno ali dvoumno izražena volja
Če iz besedila oporoke ni mogoče jasno razbrati, kdo naj kaj podeduje, lahko pride do razlage, ki ni skladna z dejansko voljo zapustnika. Nejasne formulacije, dvoumna poimenovanja premoženja ali dedičev so pogost vzrok kasnejših sporov med dediči.
Manjkajoča priča pri pisni oporoki pred pričami
Za oporoko pred pričami zakon zahteva navzočnost dveh polnoletnih in poslovno sposobnih prič, ki morata oporoko podpisati. Manjkajoč podpis priče ali njena neustreznost (na primer, če je priča hkrati dedič) lahko oporoko naredi neveljavno.
Poznejša oporoka, ki ni izrecno razveljavila prejšnje
Če je oseba sestavila več oporok v različnih obdobjih, lahko pride do nejasnosti, katera od njih velja. Priporočljivo je, da vsaka novejša oporoka izrecno navede, da razveljavlja vse prejšnje, sicer lahko pride do razlage, da veljajo deli več oporok hkrati.
Oporoka, sestavljena pod vplivom zmote, sile ali grožnje
Oporoka, sestavljena pod pritiskom druge osebe ali v zmoti glede pomembnih dejstev, je izpodbojna. Dokazovanje takšnih okoliščin je sicer zahtevno, a v praksi ni redko, zlasti kadar je oporoka sestavljena tik pred smrtjo zapustnika.
Sestava oporoke se morda zdi enostavno opravilo, a majhna formalna napaka lahko pomeni, da se po smrti zapustnika premoženje deli po zakonu, ne po njegovi dejanski volji. Pravni pregled pred podpisom to tveganje odpravi.